PRAGA (Češka) – Na povabilo direktorja Vojaško-zgodovinskega inštituta v Pragi, polkovnika Aleša Knižka, so na dvodnevni mednarodni konferenci z naslovom 1917 – Revolucija v vojni, družba v revoluciji (»1917 – Revolution in War, Society in Revolution«) septembra aktivno sodelovali tudi predstavniki Slovenije.
Zgodovinarka in svetnica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar je v okviru svojega predavanja izpostavila dva dogodka, ki sta leta 1917 zaznamovala slovenski prostor. Kot je povedala, so se tako kot drugi narodi »tudi Slovenci vse bolj zavedali težav, ki so jih imeli v monarhiji. Kot vodja Jugoslovanskega kluba je Slovenec Anton Korošec 30. maja 1917 v dunajskem državnem zboru predstavil majniško deklaracijo, v kateri so slovenski, hrvaški in srbski poslanci zahtevali združitev vseh južnih Slovanov monarhije v samostojno državno telo pod dinastijo Habsburžanov. V podporo temu so na slovenskem ozemlju zbirali podpise, za ta namen pa so se organizirale tudi ženske. Kljub političnim pretresom so se boji na soški fronti nadaljevali. 10. in 11. soški bitki je sledila zadnja, ki se je začela 24. oktobra 1917 s prebojem pri Tolminu in Bovcu. Prodor Šlezijcev je kasneje v propagande namene dobil ime Čudež pri Kobaridu. Avstro-ogrsko, nemško in slovensko časopisje je tedaj pisalo o preboju pri Tolminu in Bovcu.«
Izpostavila je še, da so različni interesi takoj po dogodkih, zlasti pa v novejšem času, mitizirali ta del zgodovine. Ob tem je poudarila, da se razprave, zakaj je prišlo do tako hitrega prodora preko Kobarida do Robiča in naprej, nadaljujejo. Kako močno je izguba Kobarida pretresla Italijane, po njenih besedah kaže tudi to, da se v pogovorni italijanščini beseda »caporetto« še dandanes uporablja kot sinonim za popoln polom ali poraz. Opozorila je tudi na nekoliko prezrto dejstvo. Kot pravi, so italijanski vojaki ob zavzetju nekaterih krajev (tudi Kobarida) leta 1915 ugotovili, da niso na svoji zemlji in da prebivalci ne govorijo njihovega jezika. »Občutili so odklonilen odnos Slovencev do italijanske vojske, še zlasti po streljanju talcev (prve civilne žrtve) v vasi Idrsko junija 1915. K uspehu avstrijsko-nemškega preboja je prispeval drzen in tvegan preboj z neprekinjenim pregonom, ki je nasprotniku onemogočal povraten napad. Napadalec je izkoristil tudi slabo vreme, ki je omogočilo presenečenje,« je še dejala muzejska svetnica.
Svoja pogleda na dogajanje izpred 100 let v Posočju pa sta v sklopu simpozija podala še mag. Jernej Komac, ki je spregovoril o vojnem dogajanju na območju Bovca, ter mag. Tadej Koren iz Ustanove »Fundacije Poti miru v Posočju«. Slednji je zbranim predstavil prispevek z naslovom »Caporetto – the Name, the Place, the Battle: The Meaning and the Legacy«, ki ga je pripravil v sodelovanju z dr. Petro Testen iz Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU v Ljubljani.
V prispevku je Koren orisal dogajanje, ki ga je z odprtjem soškega bojišča med letoma 1915 in 1917 zaznamoval tudi zahodni slovenski etnični prostor. Znotraj te prostorsko-časovne umestitve (in tudi kasneje) kraj Kobarid/Caporetto/Karfreit zaseda posebno, simbolno mesto. Kot je zbranim pojasnil, »trojno poimenovanje sledi historičnim poimenovanjem, in sicer Kobarid v slovenskem jeziku, Caporetto v italijanščini in Karfreit v nemškem jeziku.« Po njegovih besedah gre za zgodovinski kraj, ki ga je zaznamovala prelomna 12. ofenziva na soški fronti. Po tej bitki se je namreč bojišče pomaknilo globoko na današnje italijansko ozemlje; vse do reke Piave. Ob tem je spomnil, da je leto 2017 zaznamovalo tudi obeleževanje stoletnice bitke pri Kobaridu. Ta odločilni spopad zadnje, 12. soške bitke se je kot čudež/poraz pri Kobaridu z mitološko močjo zapisal v spomin udeležencev spopadov in njihovih potomcev. Zato sta se avtorja v prispevku med drugim spraševala, kakšne sledi je ta usodna bitka pustila v jezikovnem izročilu in kako je z dediščino soške fronte danes?
Poleg slovenskih predstavnikov so na simpoziju, ki ga je organiziral pridruženi partner projekta NETWORLD Vojaško-zgodovinski inštitut iz Prage, sodelovali še predavatelji iz Avstrije, Avstralije, Češke, Francije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovaške in Združenih držav Amerike.
Foto: Vladimir Černilogar in Tadej Koren